Učenje nemščine na prostem in spodbujanje okoljske ozaveščenosti

Mnogi učitelji jezikov iščejo načine, kako v svoj pouk vpeljati okoljske vsebine, izkustveno učenje in medpredmetno povezovanje. Posebej pouk jezikov je zelo primeren za uvajanje takšnih vsebin, le da mora biti seveda prilagojen starosti in jezikovnemu znanju otrok.

 
V tem prispevku bomo predstavili naše izkušnje s projektom “deutsch.info/olega: učenje nemščine na prostem in spodbujanje okoljske ozaveščenosti”. Cilj projekta je razviti gradiva in ponuditi nadaljnje usposabljanje za poučevanje nemškega jezika na prostem ter tako v pouk nemščine vnesti gibanje, okoljske kompetence, senzorične izkušnje in interdisciplinarno učenje. S takšnim celostnim pristopom k učenju jezika želimo izboljšati znanje otrok na področju nemškega jezika in okoljske ozaveščenosti, kot tudi spodbujati njihovo zdravje in socialne veščine.

Pri učenju jezika na prostem (Outdoor Language Learning – OLL) poučevanje jezika poteka zunaj učilnice, pri čemer so učenci vključeni v smiselne in namenske sporazumevalne naloge. Učenje jezikov na prostem se osredotoča na neposredne izkušnje učencev in vključuje vsa čutila. OLL integrira tudi vodeno refleksijo, ki povezuje novo in staro znanje ter učencem pomaga razviti novo jezikovno in nejezikovno razumevanje njihovega znanja (Fellner, 2007).

Pri učenju jezika na prostem se jezikovni pojmi usvajajo z neposrednimi izkušnjami, kar omogoča interakcijo med občutki, dejanji in mislimi (Szczpanski, 2006). V skladu z geslom “če je izobraževanje življenje, ga ne moremo ločiti od okolja, v katerem poteka” (Hammerman idr., 2001), lahko rečemo, da to še toliko bolj velja v primeru učenja jezikov. Eden od vzrokov za okoljsko krizo je gotovo tudi izoliranost številnih ljudi od njihovega naravnega okolja.

Z ekonomičnim združevanjem ciljev in vsebin, kot smo si ga zastavili pri našem projektu, lahko prispevamo k manjši obremenjenosti otrok, ne da bi ob tem izgubljali dorast znanja. Z metodami učenja, ki izhajajo iz pouka izven učilnice, pa lahko vplivamo na usvajanje kompetenc, ki so potrebne za prihodnost in so običajno manj prisotne pri pouku tujega jezika, kot so sodelovanje, kreativno in kritično pristopanje k izzivom ter empatijo.

 
V okviru prispevka bomo predstavili izkušnje, ki smo jih na naši šoli imeli med preizkušanjem tega pristopa ter tudi nekatera gradiva, ki so nastala v okviru projekta.