Program konference

26. in 27. september 2024

Na programu druge konference o ekosocialnem izobraževanju boste našli predavanja, delavnice, predstavitve, okroglo mizo in prispevke vaših kolegov učiteljev.

Četrtek, 26. september 2024 (spletno)

*na ta dan bo konferenca potekala spletno. Predavanja bodo prevajana iz angleškega jezika v slovenščino.

09:00

Dobrodošlica

09:30

Predavanje: Bioregionalna regeneracija kot orodje in pot do podnebne pravičnosti​

11:30

Odmor za malico

12:15

Pozdrav in vabilo na drugi dan

Petek, 27. september 2024 (v živo)

*na ta dan bo konferenca potekala v živo na sedežu Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v Kopru. 

08:30

Pozdravni nagovori

11:00

Odmor

11:30

Okrogla miza: Vključevanje trajnosti in podnebne pismenosti v izobraževalni sistem

Gosti:

  • Izr. prof. dr. Nataša Dolenc (UP PEF)
  • Prof.dr. Petra Dolenc (UP PEF)
  • Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec (UP PEF)
  • Aleš Ojsteršek– vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje
  • Saša Kregar – Zavod RS za šolstvo

13:00

Odmor za kosilo

Vzgoja in izobraževanje za podnebno pravičnost

Vzgoja in izobraževanje za podnebno pravičnost sta ključna stebra v boju proti podnebnim spremembam in zagotavljanju trajnostne prihodnosti za vse. Ta pristop k izobraževanju poleg razumevanja posledic podnebnih sprememb spodbuja kritično razmišljanje, ukrepanje in solidarnost.


Vzgoja za podnebno pravičnost vključuje:

1.Ozaveščanje: pomembno je, da ljudje razumejo resnost podnebnih sprememb in njihov vpliv na različne skupnosti po vsem svetu. To vključuje izobraževanje o vzrokih podnebnih sprememb, kot so izpusti toplogrednih plinov, krčenje gozdov in onesnaževanje, ter o njihovih posledicah, kot so naravne nesreče, izguba biodiverzitete in migracije.

2.Razvoj kritičnega mišljenja: vzgoja za podnebno pravičnost spodbuja ljudi h kritičnemu razmišljanju o politikah, praksah in sistemih, ki prispevajo k podnebnim spremembam. To vključuje prepoznavanje vloge industrije, kapitalizma, neenakosti in kolonializma pri ustvarjanju in vzdrževanju podnebnih kriz.

3. Skupnostno povezovanje: pomembno je, da se v proces vzgoje in izobraževanja za podnebno pravičnost vključijo različne skupnosti, zlasti tiste, ki so najbolj ranljive in najbolj prizadete zaradi podnebnih sprememb. To vključuje poudarek na lokalnih perspektivah, tradicionalnem znanju in sodelovanju z domorodnimi ljudstvi ter drugimi marginaliziranimi skupinami.

4. Spodbujanje k akciji: vzgoja za podnebno pravičnost ne sme ostati le pri ozaveščanju, ampak mora spodbujati tudi konkretne ukrepe. To lahko vključuje spremembe v življenjskem slogu, kot so zmanjšanje porabe energije in ustvarjanja odpadkov, aktivno  spodbujanje političnih sprememb in sodelovanje v lokalnih in globalnih pobudah za boj proti podnebnim spremembam.

5. Izobraževanje za trajnost: pomembno je, da se koncepti podnebne pravičnosti vgradijo v vse ravni izobraževanja, od vrtcev do univerz. To vključuje integracijo podnebne pravičnosti v učne načrte, izobraževalne programe in politike šolskih sistemov.

Vzgoja in izobraževanje za podnebno pravičnost sta ključna za spopadanje s podnebnimi spremembami, ter ustvarjanje pravičnejše in trajnostno naravnane družbe, ki spoštuje pravice vseh ljudi in okolja.

Podrobno o vsebinah programa