Brez pravičnosti podnebne krize ne bomo rešili

Zvišanje stroškov energije, zajezitev divje reke zaradi hidroelektrarne, gradnja tovarne ali trgovskega centra na kmetijski površini, zmanjšanje porabe mesa in drugih živalskih izdelkov… vse to zaradi podnebnih ciljev.

Ocena, kako nujni so ti ukrepi, je lahko med različnimi generacijami zelo različna. Najstarejši v družbi so osebno zainteresirani za korist tukaj in zdaj, veliko kasneje namreč sploh ne bodo živeli. Mladi so zainteresirani za svojo prihodnost – to je čas desetletja v prihodnost. Kako bomo tehtali komu bolj prisluhniti? Po načelu ‘en človek en glas’ je mladih veliko manj od starejših in so lahko ob demokratičnemu glasovanju vedno preglasovani. Alternativne možnosti pomenijo, da določeni strani damo prednost. To lahko načne občutek pravičnosti in demokratičnosti podnebnih ukrepov. Prav tako se je potrebno vprašati, kdo pridobiva in kdo izgublja s podnebnimi ukrepi? Kdo naj krije večji del bremena? Kaj naj kot družba spodbujamo s subvencijami in katera ravnanja naj otežimo z davki in drugimi orodji omejevanja?

Vse to so tudi vprašanja podnebne pravičnosti, oziroma medgeneracijske pravičnosti znotraj nje. Podnebna pravičnost je temelj, na katerem se gradi družbeno soglasje o spremembah, ki jih moramo skupaj izvajati za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Če ima ena družbena skupina (upravičen?) občutek, da nosi nesorazmerni del bremena (ne)ukrepanja in gre torej za zaznano ali pa dejansko nepravičnost v družbi, se začne soglasje o nujnosti ukrepanja krhati, krepi se lahko polarizacija družbe, tribalizem. Posledično se okrni kolektivna zmožnost družbe, da bi sprejela pomembne podnebne.

Zato je ključno, da vzgoja in izobraževanje za podnebno pravičnost vztrajno osvetljuje dileme podnebnega ukrepanja, ob tem pa spodbuja veščine spoštljivega razpravljanja o teh dilemah. Predpogoj le tega pa je poglobljeno razumevanje dejstva, da kljub skupni nevarnosti pregretega planeta, nismo vsi na istem čolnu – ali boji ne sedimo vsi na istem delu čolna: podnebni ukrepi zadevajo različne skupine na različne načine, zato je podpora tem ukrepom v različnih slojih družbe, kot tudi v različnih generacijah različna. Podnebna pravičnost je tista, ki lahko omogoči uvideti te neenakosti, da bi jih lahko zmanjšali in družbo vnovič povezali v skupnih prizadevanjih za rešitev podnebne krize.