Modul Akvaponika

V okviru znanstvenega magisterija na FNM, Univerza v Mariboru, sem leta 2016 izdelala magistrsko nalogo Vključevanje akvaponike v učni proces srednješolskega poklicnega izobraževanja v Sloveniji.

Povzetek
Akvaponika je kombinacija akvakulture in hidroponike. V krožnem sistemu odpadni produkti iz akvakulture vstopajo v hidroponični del kot hranila za gojenje rastlin. Zaradi težnje po učinkovitejših proizvodnih postopkih, varovanju okolja in zdravju ljudi, je akvaponika prepoznana kot potencial na področju zelenih delovnih mest. Za namen usposabljanja za zelena delovna mesta stroka predlaga prenovo in uvajanje novih izobraževalnih programov za tovrstna delovna mesta. V magistrski nalogi smo raziskali možnost vključevanja akvaponike v učni proces poklicnega izobraževanja. V ta namen smo analizirali kataloge znanj strokovnih modulov srednješolskega poklicnega izobraževanja biotehniških smeri, v Sloveniji za izobraževalne programe Gospodar na podeželju, Hortikulturni tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik in Naravovarstveni tehnik.

 Rezultati analize so izkazali združljivost katalogov znanj s cilji vezanimi na akvaponiko. Razvili smo izobraževalni modul Akvaponika, po vzoru nacionalne poklicne kvalifikacije ter izdelali didaktično osnovo (učni cilji in učna priprava) za usvajanje znanj in spretnosti iz akvaponike. Modul Akvapnika smo izvedli pri dijakih 2. letnika izobraževalnega programa Naravovarstveni tehnik. S predtestom in potestom znanja, testom spretnosti ter evalvacijo izvedenega učnega procesa, smo preverili učinkovitost predlaganih učnih enot na kognitivnem, psihomotoričnem in afektivnem nivoju. Rezultati so izkazali napredek dijakov v usvajanju kognitivnih znanj in spretnosti s pomočjo akvaponike. Učna priprava, ki vsebuje teoretični in praktični del se je izkazala kot primerna. Evalvacija učnega procesa s strani dijakov je bila pozitivno naravnana, dijaki so akvaponiko ocenili kot zanimivo zaradi vključevanja izkustvenega učenja v pouk. Med dijaki srednješolskih poklicnih biotehniških smeri v Sloveniji, smo izvedli anketo, kjer nas je zanimalo poznavanje akvaponike, stališče do hrane pridelane v akvaponiki in izkazovanje zanimanja za uporabo akvaponike v lastnem gospodinjstvu. V anketi je sodelovalo 1049 dijakov, od tega jih je 42,9 % za akvaponiko v preteklosti že slišalo. Rezultati ankete izkazujejo manjše zanimanje dijakov za izbiro modula Akvaponika, predvidevamo, da je to posledica usmerjenosti katalogov znanj za biotehniške smeri k tradicionalni pridelavi hrane. Raziskali smo prisotnost in uporabo akvaponične enote kot učnega pripomočka na območju Slovenije. Izvedli smo intervju z izvajalci, ki so v preteklosti ali še danes izvajajo učni proces s pomočjo akvaponične enote. Rezultati so izkazali pozitivne izkušnje intervjuvancev pri vključevanju akvaponike v učni proces.